Da pa bi nujnost Ašičeve poti lažje razumeli, se spodobi, da na začetku začnem z rojstvom kateregakoli otroka in nadaljujem z dnem, ko ga peljemo ven, na zrak in sonce:
Takrat mlade mamice in očki že "lovimo" sončne žarke na sprehodih in si iščemo poti, kjer ni prometa, ki s svojim hrupom, izpušnimi plini in fizično nevarnostjo ogroža vse udeležence v prometu in še posebej nebogljene. To je pač cena modernizacije in napredka, ki pa je premostljiva prav s povabilom, da vsak, brez izjeme, išče v svoji soseščini, varne relacije, ki bi koristile njemu, tam živečim in vsem naključno sprehajajočim, pohodnim ali kolo vozečim, da bi tudi oni lahko varno in nemoteno obšli nevarne prometnice in prav tako varno ter brezskrbno prispeli na svoj cilj.
Da, taka pot se od 30.11.2006 (stoletnica rojstva Simona Ašiča) dalje imenuje s skupnim imenom Ašičeva pot in je že predlagana za označitev z zeleno rumenimi markacijami. Ko pa bo s pomočjo šolske mladine še vrisana v digitalno podlago, ki so jo nam posredovali z GURS-a, se bo našla tudi v zemljevidu, ki bo izšel ob razglasitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje, ali pa še prej.
Seveda bo na ogled tudi na tej spletni strani podobno, kot bo kmalu na ogled mreža leta 2004 predlaganih kolesarskih poti.
Povabljeni torej, k iskanju varnih povezav v naravi in med ljudmi. V nadaljevanju je veliko prostora za vaše predloge, dobromamerne kritike in tudi pohvale. Vse bomo prebrali in upoštevali kar je v naših močeh.
Že v naprej se v imenu uporabnic in uporabnikov Ašičevih poti zahvaljujem za vse dobre misli, besede in dejanja ter vse lepo pozdravljam.
